INTERVJUJI IN ČLANKI


    

    

MNENJA


    

    

Katalog



    

    

LITERATURA


    

    

GALERIJA


    

    




    

    

VIDEO


    

    





    

    

POVEZAVE


    

    



Klinika za postenje
dr. Otto Buchinger
http://buchinger.de/


dr. Keki R. Sidhwa - Popolnost naravnega življenja
http://drsidhwa.com/


Klinika za postenje
dr. Alec Burton
http://www.alecburton.com/
http://www.arcadiahealthcentre.com.au/


Vadba rekreativnega teka in triatlona - Celje
http://www.srk-celje.si/


Vadba rekreativnega teka v Ljubljani
http://www.tekaskitrener.si/


Domača hrana iz slovenskih kmetij
http://www.kupujmodomace.si/kupdom/




    

    

MODROSTI


    

    

AUDIO


    

    

Foto album




    

    


ČLANKI
IN


    

    

INTERVJUJI
STARANJE IN STOLETNIKI
Marjan Videnšek



Samo bežen pogled po bližnjih ljudeh nam pove, da se vsi ljudje ne starajo enako hitro. Nekateri so mladostni in vitalni še v starosti, drugi so pri tridesetih, štiridesetih povsem brez energije, zadebeljeni in brez življenjskega naboja.

Znanost je ponudila tri načine za določanje človekove starosti.

Prva je kronološka starost . To je čas, ki smo ga preživeli od rojstva in je zapisan  kot EMŠO številka ali datum našega rojstva v rojstnem listu. Kronološke starosti ne moremo na noben način več spremeniti, kar pa niti ni pomembno, saj le ta bistveno ne vpliva na naše zdravje, dobro počutje in delovni zagon.

Druga, pomembnejša je biološka starost, ki pokaže, kako dobro so ohranjeni naši biološki sistemi.

Za primerjavo med vrstniki so najboljši tako imenovani biološki markerji ali biomarkerji staranja. To so na primer: krvni tlak, količina krvnega sladkorja, gostota kosti, količina maščob, aerobna zmogljivost, raven holesterola, slušni prag, mišična masa in mišična moč, vidno zaznavanje, učinkovitost metabolizma in imunskega sistema, itd… S temi meritvami se lahko primerjamo s kronološkimi vrstniki in ugotovimo, ali smo biološko starejši ali mlajši, kajti naša biološka starost se lahko zelo razlikuje od kronološke. Petdesetletnik, ki se dobro vzdržuje, lahko ima biološke lastnosti tridesetletnika. Prav tako pa je lahko petdesetletnik, ki se je povsem zapustil in ni skrbel za svoje zdravje, videti dosti starejši in je tudi po biološki plati v mnogo slabšem stanju.


Biomarkerji staranja

  •     aerobna zmogljivost
  •     količina antioksidantov
  •     slušni prag
  •     krvni tlak
  •     uravnavanje količine krvnega sladkorja
  •     količina maščevja
  •     gostota kosti
  •     raven holesterolov in lipidov
  •     raven hormonov
  •     učinkovitost imunskega sistema
  •     učinkovitost metabolizma
  •     mišična masa
  •     mišična moč
  •     debelina kože
  •     uravnavanje telesne temperature
  •     prag vidnega zaznavanja




2
0
1
7


    

    

1
9
9
2


    

    

NAROČNINA NA REVIJO:
Preporod – V sožitju z Naravo


    

    

Ker na biološko starost lahko vplivamo z zdravim življenjskim slogom, je le ta ključna komponenta v procesu staranja.


In tretja, duševna starost, pa nam pove, koliko stare se počutimo. Nekateri naši člani, ki imajo krepko čez petdeset let, zatrjujejo, da se počutijo kot tridesetletniki. S svojo pozitivno naravnanostjo in z nadpovprečno ustvarjalnim in aktivnim življenjem, to vsakodnevno tudi potrjujejo. Mnogi med njimi so bili nekoč bolehni, debeli in zaležani, brezvoljni, potem pa so se s pomočjo očiščevalnega posta, pravilne prehrane, z več krepkega gibanja, pozitivnega mišljenja; dvignili iz začaranega kroga nezadovoljstva in slabega počutja, do povsem novega stanja vitalnosti in mladosti.


Duševna starost je tesno povezana z biološko. Ko telo deluje učinkoviteje in imamo več energije, doživljamo to vitalnost kot občutek večje živosti.




Kot rečeno, ne moremo spremeniti svoje kronološke starosti, lahko pa vplivamo in spremenimo našo biološko in duševno starost.


To pomeni, da lahko tudi v zrelih ali poznejših letih bistveno okrepimo svojo telesno in duševno vitalnost, ter se tako vpišemo med
                         potencialne stoletnike.


Preporodov klub stoletnikov tako vsako leto dobiva nove in nove kandidate. To niso le starejše osebe, temveč vsi tisti, ne glede na kronološka leta,  ki so pripravljeni za dosega tega cilja, že sedaj, vsak dan, veliko storiti za maksimalno uresničevanje zdravega življenjskega sloga.



Raziskave stoletnikov

Dr. Bernard Jensen je obiskal številne narode po svetu in preučeval vzroke za njihovo dolgoživost in vitalnost. Med drugimi je spoznal tudi slavno skupnost Hunze, ki živi v visokih gorah Pakistana, kjer so ljudje zdravi in aktivni dočakali tudi krepko čez 100 let.

Dr. Aleksander Leaf, pa je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, pri dolgoživečih ljudeh na različnih koncih sveta, odkril zanimivo skupno značilnost. Namreč, da je v teh družbah starati se pomenilo postajati boljši. Energične stoletnike so spoštovali zaradi njihove telesne vitalnosti, znanja in izkušenj, osebne drže. V njih so se čutile značilnosti mladih ljudi in modrost dolgoletnih izkušenj.

Do zanimivih ugotovitev je pri svoji raziskavi prišla tudi harvardska psihologinja dr. Elen Langer. V skupinah moških starejših od sedemdeset let, je spodbujala njihovo razmišljanje in obnašanje, kot da bi bili dvajset let mlajši. Že po samo petih dneh se je pri njih pokazalo več telesnih sprememb, ki so značilne za pomlajevanje. Izboljšala sta se jim vid in sluh, izboljšala se jim je gibljivost sklepov, postali so bolj spretni pri ročnih opravilih. Raziskava, ki ni edina, je potrdila, da naša pričakovanja vplivajo na rezultat. Če pričakujemo, da se bodo naše telesne in duševne sposobnosti z leti zmanjšale, se bodo zelo verjetno res. Če pa verjamemo, da se lahko pomladimo in živimo dlje, bo res tako.
Danes čedalje več ljudi pričakuje več od življenja in žanje sadove procesa pomlajevanja. Lep zgled trenutno je slovenski književnik Boris Pahor (rojen 1913), ki z vso bistrostjo predava, nastopa in ustvarja v svojem 98. letu starosti. Tudi slovenski olimpionik Leon Štukelj je bil do svojega odhoda pri 101 letu, lep zgled mladostne in vitalne drže.

Pozitivni premik na katerem koli področju našega življenja vedno pozitivno vpliva na naše dobro počutje v celoti. Bolj ko škodljive slabe navade nadomeščamo s takšnimi, ki krepijo naše zdravje in vitalnost, več koristi bomo dosegli na telesni, duševni in duhovni ravni. Ko spremenimo en biomarker, vplivamo tudi na več drugih. Na primer, povečanje mišične moči samodejno poveča gostoto kosti. Povečanje aerobne zmogljivosti spodbuja delovanje imunskega sistema.
V naši družbi velja splošno prepričanje, da človek z leti telesno in duševno slabi. Če odmislimo ta vzorec,  bomo  kmalu izkusili, da lahko, ne glede na starost, vsak dan izboljšujemo svoje telesne in duševne sposobnosti. Ali drugače, s pametnim življenjskim slogom se bomo biološko pomlajevali, naša kronološka starost pa bo postala še bolj nepomembna.

Vizijo podaljšane mladosti tako (tudi po zaslugi Preporoda) dobiva vse več ljudi v naši slovenski državi in tudi evropski skupnosti.


Ali na Okinavi poznajo skrivnost dolgega življenja?

Na japonskem otoku Okinava, kjer živi približno 1,3 milijona ljudi, je bilo leta 2006 skoraj 740 stoletnikov (med njimi 90 odstotkov žensk). To glede na okinavsko študijo stoletnikov, ki jo vodi dr. Makoto Suzuki, pomeni približno 50 stoletnikov na 100.000 ljudi. V večini razvitih držav naj bi bilo to razmerje nekje med 10 in 20 stoletnikov na 100.000 ljudi. Raziskava, za katero pravijo, da je "najdlje trajajoča študija stoletnikov, kar jih poteka na svetu," je pokazala, da na Okinavi živi "nenavadno veliko stoletnikov neverjetno dobrega zdravja". Suzuki in njegova ekipa so hoteli ugotoviti, v čem je njihova skrivnost, zato so preiskali življenjski slog in genetski ustroj več kot 900 stoletnikov ter precej drugih občanov, starih 70 let in več. Ugotovili so, da so ti ljudje vitki in v formi, njihove žile so prehodne in čiste ter da je med njimi osupljivo malo rakavih oziroma srčnih bolnikov. Poleg tega je med otočani, ki se bližajo 100. letu, manj dementnih v primerjavi z ljudmi iste starosti v drugih razvitih državah. Zakaj?

Zelo pomemben dejavnik je dednost. Vendar so zanje značilne še druge stvari: ne kadijo, so zmerni v pitju alkohola in se zdravo prehranjujejo. Za okinavsko prehrano je značilno, da je nizkokalorična ter vsebuje veliko zelenjave, sadja, naravnih vlaknin in zdravih maščob (omega 3 maščobne kisline in nenasičene maščobe). Ti ljudje imajo tudi navado, da se ne najedo čisto do sitega, temveč do približno 80 odstotkov sitosti. "Jesti je treba nehati že ob prvem občutku sitosti," pravi dr. Bradley Willcox, ki sodeluje pri tej raziskavi. "Možgani namreč sprejmejo sporočilo želodca, da ima dovolj, šele po kakih 20 minutah." Prebivalci Okinave so tudi telesno dejavni. Redno vrtnarijo, vsak dan radi hodijo ter se ukvarjajo s tradicionalnimi plesi in drugimi dejavnostmi. Osebnostni testi so pokazali, da so ti stoletniki optimistični in prilagodljivi. S stresom se znajo spoprijemati in so (še posebej ženske) "močno vpleteni v družabno življenje".
Po besedah Willcoxa za dolgo življenje "ni magične tabletke". Raziskava je pokazala, da na to vplivajo geni, prehrana, telesna vaja, dobre navade "in zdravi načini spoprijemanja s stresom".