INTERVJUJI IN ČLANKI


    

    

MNENJA


    

    

Katalog



    

    

LITERATURA


    

    

GALERIJA


    

    




    

    

VIDEO


    

    





    

    

POVEZAVE


    

    



Klinika za postenje
dr. Otto Buchinger
http://buchinger.de/


dr. Keki R. Sidhwa - Popolnost naravnega življenja
http://drsidhwa.com/


Klinika za postenje
dr. Alec Burton
http://www.alecburton.com/
http://www.arcadiahealthcentre.com.au/


Vadba rekreativnega teka in triatlona - Celje
http://www.srk-celje.si/


Vadba rekreativnega teka v Ljubljani
http://www.tekaskitrener.si/


Domača hrana iz slovenskih kmetij
http://www.kupujmodomace.si/kupdom/




    

    

MODROSTI


    

    

AUDIO


    

    

Foto album




    

    


2
0
1
7


    

    

1
9
9
2


    

    

Desa Muck , pisateljica

SESTOP IZ SMRTNE POSTELJE


Lani, nekako ob tem času, sem v eni od slovenskih revij (ki prav zdaj tonejo z vsemi dobrimi delavci na krovu vred, in tistim, ki so to zakrivili, se spet ne bo nič zgodilo), brala kolumno Mance Košir o tem, kako fino se je imela na skupinskem postenju. "Glej jo, Koširjevo!" sem vzkliknila. 2Spet je v novi sekti!" Zabavala sem se ob misli, kako radostno poskakujejo v krogu, pojejo mantre in se spogledujejo s tretjim očesom. Njihovi blaženosti in navdušenju nad postom najbrž ni ne konca ne kraja. Doživljajo serijska vnebovzetja, ponoči pa izčrpani hlipajo v blazino, ter po kotih lovijo pajke in se bašejo z njimi.  Pa še klistir in vse ostale ogabne grozote! Mazohisti, pač. Že ime društva, ki je organiziralo post, mi je povedalo vse. Preporod! Da ne nagovarjajo ljudi k skupinskemu samomoru? Ko pa sem še prebrala, da je voditelj Marjan Videnšek karizmatičen,me je zaskrbelo še bolj. Karizmatični ljudje so mi sumljivi. Ali so nevarni, ali pa pobirajo denar od naivnežev. Rajši crknem, kot da bi se jim kadarkoli pridružila v njihovi norosti!

Zdajle, ko to pišem (avgust 2011,op.), pa minevata dva tedna, odkar sem se vrnila z Jezerskega, kjer sem se tudi sama pridružila skupinskemu postenju v organizaciji prav istega društva Preporod. Še sama ne vem dobro, kako je prišlo do tega. Koširjeva me je vprašala, če bi šla letos z njo, pa sem rekla, kar JA, glede na to, da mi v življenju ni naredila nobene škode, prej obratno. Seveda nisem resno  mislila.  In ker me pozna, je nemudoma vzela stvari v svoje roke, organizirala moje prijatelje, da so zbrali denar za aparat za sočenje in za hotel, in potem nenadoma nisem imela več kaj. Deset dni bom že zdržala, čeprav sem imela težave že s pripravami na post, kar pomeni, da sem dva tedna prej zelo rahlo pešačila in jedla večinoma presno hrano in sokove. Toda karkoli sem že počela in kakršnokoli literaturo sem že prebirala, nič me ni moglo pripraviti na to, kar me je čakalo.

Prvo presenečenje: Marjan Videnšek, človek nalezljive pozitivne energije, in strastno verujoč v svoj cilj.  Ta pa je pomagati čim več ljudem, da bi postali in ostali zdravi. Resno! Njegovo znanje je neverjetno obsežno, je tudi avtor knjig o postu in presni hrani. Skratka, nobenega filozofiranja, nobene verske blaznosti ali patetične duhovnosti. Samo dejstva. O telesu. In to na podlagi primerov in izkušenj. Ogromno sem se naučila, tako, da je naziv »Šola zdravega življenja«, zelo ustrezEN. Bilo je ganljivo opazovati Marjana. Kako neskončno je užival in se radostil vsakega našega najmanjšega uspeha. Hipoma sem podlegla njegovemu in skupinskemu entuziazmu in na svoje največje presenečenje počela stvari, ki jih še nisem nikoli. Prvo jutro, ko smo se družno napotili proti igrišču, kjer je sledila obvezna telovadba, mi je kljub temu postalo slabo od groze. Ravno zato sem sovražila šolo! Zaradi telovadbe in čredne bebavosti! A sem se uklonila. Vsak dan sem hodila vsaj dve uri, in to sama, kar imam pač najraje, čeprav so bili vsi udeleženci skupine neverjetno prijetni in tolerantni ljudje. Vsak dan sem hodila tudi na jogo, in jasno, pila samo sokove, vodo in čaj, kot vsi ostali.  Za duševno pomoč mi je Koširjeva podtaknila knjigi dr. Northrupove "Žensko telo, ženska modrost" in uspešnico dr. Alenke Rebule: "Blagor ženskam." In sta pomagali. Ko sem se četrti dan prebudila, sem se silno nenavadno počutila. Ugotovila sem, da me skoraj nič ne boli in da se mi ni treba pol ure plaziti s postelje. Zelo sem se zamislila. Že odkar vem zase, se imam za staro in bolno in sem praktično ves čas na smrtni postelji. Ko sem bila mlada to zagotovo ni bilo res, v zadnjih dvajsetih letih pa mi je z nezdravim načinom življenja, izčrpavanjem in stresom, uspelo pridelati hudo sladkorno in visok pritisk. "Zakaj?" sem se vprašala. Komu na čast moram biti betežna, ter čakati in občasno celo upati na zgodnjo smrt?!  Zakaj ne bi s spremenjenim načinom življenja postala zdrava in živela še dolgo? Marjan in teh deset dni na Jezerskem mi je dokazalo, da je to možno. Zdaj sem že tri tedne brez inzulina, ter brez tablet za pritisk. Več kot tri četrt bolečin, ki so neprestano obvladovale moje telo in življenje, je izginilo, nič več se ne utrudim tako hitro, in kaj pa vem . ja, tu pa tam celo uživam v gibanju, kar je zame popolnoma neznan občutek. Upam, da so mi v "Šoli zdravega življenja" dovolj oprali možgane, da bo tako tudi ostalo.






    

    

NAROČNINA NA REVIJO:
Preporod – V sožitju z Naravo


    

    

MNENJA