INTERVJUJI IN ČLANKI


    

    

MNENJA


    

    

Katalog



    

    

LITERATURA


    

    

GALERIJA


    

    




    

    

VIDEO


    

    





    

    

POVEZAVE


    

    



Klinika za postenje
dr. Otto Buchinger
http://buchinger.de/


dr. Keki R. Sidhwa - Popolnost naravnega življenja
http://drsidhwa.com/


Klinika za postenje
dr. Alec Burton
http://www.alecburton.com/
http://www.arcadiahealthcentre.com.au/


Vadba rekreativnega teka in triatlona - Celje
http://www.srk-celje.si/


Vadba rekreativnega teka v Ljubljani
http://www.tekaskitrener.si/


Domača hrana iz slovenskih kmetij
http://www.kupujmodomace.si/kupdom/




    

    

MODROSTI


    

    

AUDIO


    

    

Foto album




    

    

E.M.: Post ob vodi


Pozdravljeni g. Marjan,


pred približno tremi tedni sva se slišala po telefonu, ker sem imela nekaj vprašanj glede posta. Izvajala sem vodni post. Zelo prijazno ste odgovorili na vsa moja vprašanja in mi rekli, naj poročam, kako bo šlo. Torej vam pošiljam "kratko" poročilo.


Opravila sem 21-dnevni vodni post, kjer sem pila samo vodo - večinoma izvirsko iz našega studenca v vasi.


Vodni post se kar malo razlikuje od posta s sokovi. Kot je bilo za pričakovati sem imela manj energije, kot ljudje na postu s sokovi, vendar prva dva tedna oz. prvih 16 dni ni bilo problematično. Sem kar dost hodila na sprehode, delala lažja fizična dela itd. Zadnjih nekaj dni pa je bilo precej kritičnih. Razlog je bilo tudi dejstvo, da sem dobila mestruacijo in so me kar tri dni mučili menstruacijski krči, tako da potem nisem vedla več od česa se slabo počutim ali od mestruacije ali posta :-( Vendar je bil potem zadnji dan, ko so mi krči končno popustili precej lažji, tako da predvidevam, da so bili krivi menstruali krči.


Kaj so bili moji motivi za vodni post in zakaj se nisem raje odločila za post s sokovi? Kot sem vam že rekla se zavedam, da je vodni post težji in sem ga hotela enkrat v življenju sprobati, če je res mogoče, da toliko dni človek prostovoljno zdrži ob vodi. Poleg tega je bila sedaj zame idealna priložnost, ker sem imela malo obveznosti - nekaj predavanj in seminarskih nalog. Ker sicer je vodni post z normalnimi obveznostmi praktično nemogoč. Pri meni je bil še en pomemben dejavnik. Doma imamo precej zelenjave in sadja, tako da bom post s sokovi definitivno izvajala poleti ali v jeseni, ker se mi zdi škoda, da bi poskušala telo čistiti s sadjem in zelenjavo iz trgovine, saj bi s tem ves čas vnašala nove strupe v telo - sicer v majhnih količinah, ampak vseeno.


Kar se tiče razstrupljanja telesa se pri meni ni dogajalo ravno veliko. Ves čas sem imela občutek, da imam vneto grlo in ponavadi zjutraj sem izbljuvala iz grla košček trdega gnoja. Jezik sem imela praktično ves čas normalen in nobenih belih oblog. Kar mi je bilo čudno je, da sem imela tam nekje od 5-tega do 15-tega dneva zelenkast urin.


Glavno razstrupljanje se je pri meni dogajalo pod kožo, saj sem izgubila praktično ves celulit, ki ga nisem imela ravno malo - po riti in stegnih. Sicer ni bil še trdovraten, zato je bil pa kar na veliki površini. Šel pa je v prvih dveh tednih, tako da se zdaj ob vseh reklamah za anticelulitne kreme, ki v treh tednih obljubljajo občutno izboljšanje samo nasmehnem :-) Poleg tega sem izgubila tudi 10 kilogramov, ki pa se sedaj počasi vračajo, kar je bilo za pričakovati.

Upam, pa da bom vseeno pristala nekje na 7 kilogramov manj, kar bi bilo zame idealno.


Dobila sem tudi izpuščaje. Nekje po 10 dneh so se mi začeli pojavljati pod pazduhami. Vse skupaj se mi je zdelo neke vrste čiščenje, saj sem v preteklosti precej uporabljala deodorante in antiperspirante.

Pozneje so se mi izpuščaji preselili tudi na hrbet, tako da imam sedaj nekakšen križ iz izpuščajev. Vendar se situacija izboljšuje, tako da mislim, da bodo kmalu izginili.


Ne bi rekla, da sem med postenjem doživljala kakšne posebne občutke ali da se mi je spremenil pogled na hrano. Tudi nimam občutka, da bi se z mano zgodile neke duševne ali duhovne spremembe. Bil je bolj neke vrste preizkus volje, kot recimo maraton.


Trenutno se privajam nazaj na hrano. V bistvu sem začela v torek, 26.4., popoldne, saj sem kot zadnji obrok pojedla kosilo tri tedne prej. En dan sem pila razredčen pomarančni sok. V sredo popoldne pa sem pojedla že nekaj kuhanih korenčkov, ki so bili v enoločnici. V četrtek sem pojedla en kozarec domače vložene rdeče pese, nekaj mandeljnov in eno hruško za večerjo. Skratka zelenjavo in sadje.

Večinoma nisem imela nekih problemov, razen enkrat, ko me je zvijalo v trebuhu in sem dobila drisko.


Moram priznati, da mi čez praznike ni bilo ravno lahko, ker je pri nas doma vedno na voljo ogromno dobre hrane :-(


To je bil nekako povzetek mojega vodnega posta. Moram pa reči, da vodnega posta najbrž ne bom ponavljala, vsaj ne v bližnji prihodnosti.

Se bom zagotovo raje odločila za post s svežimi sokovi. Mogoče se celo kdaj pridružim vašim skupinskim postenjem.


Lep dan,

E. M.



    

    



2
0
1
7


    

    

1
9
9
2


    

    

NAROČNINA NA REVIJO:
Preporod – V sožitju z Naravo


    

    

IZKUŠNJE
IN


    

    

ZAHVALE