INTERVJUJI IN ČLANKI


    

    

MNENJA


    

    

Katalog



    

    

LITERATURA


    

    

GALERIJA


    

    




    

    

VIDEO


    

    





    

    

POVEZAVE


    

    



Klinika za postenje
dr. Otto Buchinger
http://buchinger.de/


dr. Keki R. Sidhwa - Popolnost naravnega življenja
http://drsidhwa.com/


Klinika za postenje
dr. Alec Burton
http://www.alecburton.com/
http://www.arcadiahealthcentre.com.au/


Vadba rekreativnega teka in triatlona - Celje
http://www.srk-celje.si/


Vadba rekreativnega teka v Ljubljani
http://www.tekaskitrener.si/


Domača hrana iz slovenskih kmetij
http://www.kupujmodomace.si/kupdom/




    

    

I. A., 27 let: Zdravilne krize za popolno zdravje


Doslej sem se že velikokrat postila. Prvič 1 dan, nato 5 dni, kasneje 10 in nato 42 dni. Nisem bila bolna. Postila sem se zaradi tega, ker se dobro zavedam številnih koristnih učinkov, ki jih povzroča post.

Med dvainštiridesetdnevnim postom sem doživela številne pojave, ki so značilno za procese razstrupljanja in zdravljenja s postom. Teža se mi je znižala s 55 na 43 kg. Že tretji dan posta je popustila precejšnja napetost mišic in sklepov. Postala sem bolj razgibana.
Štirinajsti dan posta sem imela povišano telesno temperaturo in pričelo me je boleti grlo. Opazila sem tudi otečene mandeljne. Pričela sem izkašljevati gnoj. Pred postom sem imela skoraj vsako leto angine in pridno sem jedla antibiotike. Sedaj je napočil čas, da je telo počistilo te stare grehe. Po postu doslej nisem več imela angine.
Druga zanimiva kriza se je pojavila, ko me je začelo nenadoma dušiti. Pretok zraka v pljučih se mi je zmanjšal z normalnih 450 na 250 l/min. Vsake tri minute sem izkašljevala gnoj tako močno, da sem namesto robčkov raje uporabljala kar otroško plenico. V dveh dneh se je stanje uredilo.

Med postom sem imela povsem nebolečo menstruacijo, ki je trajala samo dva dni.

Vsak dan sem se veliko sončila in sprehajala. Dvakrat tedensko sem tudi redno trenirala karate. Osemnajsti dan posta sem se povzpela na 1800 m visoko Kamniško sedlo.

Še vedno sem mislila na hrano. Po 20. dnevu posta, pa je del mene nekako dojel, da hrane le ne bo in nato do konca posta tudi v mislih zame hrana ni več obstajala.

Še okoli 30. dneva posta so se med klistiranjem iz črevesja izločale obloge, zato sem se takrat klistirala dvakrat dnevno. V vodo za klistir sem dodajala precejeni sok ene limone.

Še enkrat smo v času odšli v hribe. Hodila sem zadnja, a bila sem zelo vesela, ko sem prišla na vrh Boča.

Štiriintrideseti dan posta sem se prebudila zelo slabega počutja. Bolela me je glava in nisem vedela kaj mi je. Imela sem povišano telesno temperaturo na 38 stopinj. Močno me je bolela leva dojka. Bolečine so postajale čedalje hujše, pojavilo se je hudo vnetje. Ker sem še dojila, sem opazila, da se je namesto mleka začel izločati gnoj. Vztrajala sem s postom in za lajšanje bolečin uporabljala tople obkladke gline. Med temi čistilnimi krizami sem se klistirala še večkrat kot ponavadi, 2 do 3 krat dnevno. V dveh dnevih je kriza le popustila. Spomnila sem se, da sem po prvem porodu imela na istem mestu vnetje, ki sem ga zdravila po navodilih zdravnikov z antibiotiki. Tako sem, podobno kot pri angini in bronhitisu z zdravili potisnila strupe nazaj v telo.

Ni minilo pol dneva pa zopet. Začela me je boleti maternica in jajčniki. Dobila sem tako hude bolečine, da nisem vedela kaj naj storim. Čeprav do takrat nikoli nisem jemala tablet proti bolečinam, bi takrat to storila, če bi imela tablete. Na srečo sem se spomnila na glino in si naredila topel obkladek. Z obkladkom sem legla v posteljo in bolečina je po nekaj minutah izginila. Kar verjeti nisem mogla. Zaspala sem kot ubita. Kasneje sem se spomnila, da sem pri šestnajstih letih imela hudo vnetje jajčnikov, ki je bilo zdravljeno z antibiotiki.

Na 40. dan posta sem si zaželela narediti nekaj posebnega. Splezala sem na preko 2000 m visoko goro Krofičko. Bila sem dobre volje, čutila sem moč. Ponosna sem bila nase, da sem uresničila kar sem si zastavila na začetku posta.

Med dvainštirideset dnevnim postom sem vsak dan popila približno 2,5 l razredčenih sokov. To je bil v glavnem razredčen (1/3 soka in 2/3 vode) pomarančni sok. Občasno še korenčkov, kumaričin in sok lubenice. Klistirala sem se prav vsak dan, ker mi je dobro delo.

Med postom sem se bolje spoznala. Post je bil zame kar težka preizkušnja vztrajnosti. Lagala bi, če bi rekla, da je bilo lahko. Očitno sem dobro prečistila svoje telo. Od takrat sta minili že dve leti, pa še nisem imela povišane telesne temperature ali kakršnekoli bolezni. Prej so bile te težave pogoste, če se nisem pravilno hranila. Po postu tudi nisem nikoli več jedla mesa. Na to sem ponosna, saj zaradi mene ni treba umreti nobeni živali. Tudi one imajo pravico mirno živeti na tej naši lepi zemljici. Toliko bolj, ker človek ne potrebuje mesa za svoje preživetje.

Po postu sem še teden dni jedla surovo presno hrano. Krvno sliko sem naredila pred in po postu. Kri se je zelo izboljšala. Pričakovanja nekaterih ljudi ali skoraj večine pa so bila, da bo po enem mesecu posta brez hrane, kri slabša.


MODROSTI


    

    

AUDIO


    

    

Foto album




    

    

2
0
1
7


    

    

1
9
9
2


    

    

NAROČNINA NA REVIJO:
Preporod – V sožitju z Naravo


    

    

IZKUŠNJE
IN


    

    

ZAHVALE