INTERVJUJI IN ČLANKI


    

    

MNENJA


    

    

Katalog



    

    

LITERATURA


    

    

GALERIJA


    

    




    

    

VIDEO


    

    





    

    

POVEZAVE


    

    



Klinika za postenje
dr. Otto Buchinger
http://buchinger.de/


dr. Keki R. Sidhwa - Popolnost naravnega življenja
http://drsidhwa.com/


Klinika za postenje
dr. Alec Burton
http://www.alecburton.com/
http://www.arcadiahealthcentre.com.au/


Vadba rekreativnega teka in triatlona - Celje
http://www.srk-celje.si/


Vadba rekreativnega teka v Ljubljani
http://www.tekaskitrener.si/


Domača hrana iz slovenskih kmetij
http://www.kupujmodomace.si/kupdom/




    

    

M.M., upokojenka: Rak na maternici


Marija je ena izmed tistih, ki se ji je posrečilo premagati raka. Tega ne skriva in svojo resnico nesebično sporoča vsem, ki jih to zanima. O svojem uspehu spregovori tudi na javnih predavanjih, mi pa njeno zgodbo objavljamo v razmislek in dodajamo nasvet: razmislite o postu, ne le kot o metodi zdravljenja, temveč predvsem kot o početju, ki ohranja zdravje.

"Pred dobrimi štirimi leti mi je doktor povedal, da imam raka na maternici. Predlagal mi je takojšnjo operacijo. A je takrat nisem želela, saj je bil ravno mlaj, ko čas za operacije ni ugoden. Na to dam veliko, saj veliko preučujem knjige o naravnem zdravljenju. Doktorja sem prosila, naj mi operacijo odloži na naslednji teden, česar pa ni mogel, ker je odhajal na dopust. Napisal mi je napotnico brez datuma in mi svetoval, naj se še isti dan vpišem, da bom čez mesec dni, ko pride z dopusta, takoj na vrsti. Ko sem izvedela, da imam raka sem si rekla: "Ali moram res doživeti še to? Ali je sploh še kaj, česar v življenju še nisem dala skozi?" Pred tem sem namreč že dolgo bolehala: imela sem žolčne kamne, sklepno revmo, artritis, rano na dvanajsterniku in želodcu, ledvične kamne, obrabljeno hrbtenico v vratu in križu, probleme s srcem in živci, roke in noge so se mi mrtvile do komolcev oziroma kolen. Hoja po stopnicah me je čisto zadihala in zaradi hudih bolečin v rokah in ramah se nisem mogla več počesati ali pa obešati zaves. Kljub temu nisem pomislila, da je vsega konec; še voljo mi je dalo!

Zdaj sem vsaj vedela, pri čem sem, in da imam mesec dni časa, da naredim nekaj zase. Nisem se niti vpisala za operacijo, ampak sem kratkomalo odšla domov, trdno odločena, da se pozdravim z naravno metodo. Dokazala bom, da je rak ozdravljiv! Toliko ljudi se je pozdravilo, zakaj se ne bi tudi jaz? Da je rak ozdravljiv z naravnimi metodami, sem že vedela, saj sem po "naključju" ne dolgo prej dobila v roke knjiživo Rudolfa Breusa: Zdravljenje raka in levkemije. Vendar se imam za energijo in moč volje še posebno zahvaliti Kitajki, gopspe Wangovi; ona je namreč govorila: "Dokler nisi operiran, je vse ozdravljivo!" Trdno voljo sem dobila tudo iz lastnih življenjskih izkušenj. Življenje mi ni prizanašalo in sem prišla do spoznanja, da se moram boriti z boleznijo sama. Zdaj nisem niti malo odlašala. Takoj sem začela z dvainštiridestdnevnim postom, kakor je opisan v knjigi Zdravljenje raka in levkemije. Stoodstotno sem se držala knjige; pila sem samo predpisane čaje in sokove.

Že po štirinajstih dnevih se mi je stanje neverjetno izboljšalo: prej so že govorili naokoli, da ne bom več dolgo. Pa saj sem res že imela pepelnato barvo in nohti so se mi kar luščili. Med tem pa so mi kmalu spet začeli rasti čisto lepi in zdravo nohti. Po končanem postu sem bila popolnoma zdrava in sem se sijajno počutila. Postno kuro sem imela avgusta 1995, konec novembra pa me je poklicala medicinska sestra, češ kaj je z mano. Ko sem ji povedala, da sem se na naraven način pozdravila in se odlično počutim, mi je zaskrbljeno odgovorila, naj se ne igram z življenjem. Zaprosila sem jo, da mi doktor naredi nov izvid in dala mi je njegovo številko. Ko sem doktorja poklicala in sem se predstavila, mi je rekel: "Gospa Markičeva, da, da, poznam, poznam, saj tukaj govorimo samo še o vas!" Na nek način so izvedeli za mojo ozdravitev in doktor je bil takoj pripravljen narediti nov izvid. Ko sem mu povedala, da sem se zdravila na naraven način, mi je na moje presenečenje rekel, da to tudi sam odobrava. Naredil mi je mikro izvid po hitrem postopku, pa še podroben globinski izvid.

Ko je bil izvid gotov, mi je dejal: "Gospa, popolnoma ste zdravi! Lahko vam samo čestitam in si želim, da bi to, kar ste storili vi, naredil zase vsak človek. Ljudje po navadi mislijo, da je vse odvisno od nas zdravnikov, ampak mi lahko samo predpišemo zdravila, od njih pa je odvisno, ali bodo zdravila vrgli stran, jih dali v omaro ali pa jih uživali. Če bi vsak sam toliko naredil zase kot vi, bi bilo veliko manj umrljivosti, bolezni, pa tudi vrst v naših ordinacijah. Ker je pacientov preveč, se posamezniku sploh ne moreš posvetiti." Doktorju Riznarju sem res zelo hvaležna, saj mi je dal toliko energije, ker niti malo ni nasprotoval naravnemu zdravljenju. Skratka, s postom sem na enkrat rešila vse probleme in bolezni. Bila sem čisto prerojena, čila in vitalna. Ni me bilo za prepoznati. Nihče mi ne bi prisodil mojih šestdeset let; vsi so mi govorili, da sem se vsaj za deset let pomladila.

Odtlej nisem več bolna, a sem post od takrat opravila že trikrat! Priporočljivo se je postiti vsaj enkrat na leto. Najboljši pa je preventivni post enkrat na teden, da telo razbremenimo, da lahko opravi česar sicer ne more. Venomer ga bašemo in priganjamo, ampak telo je tudi stroj. Če ga stalno preobremenjujemo, nima časa, da izloči odvečne snovi, da se očisti. Vsake toliko bi se morali postiti tako, da pijemo samo sadne sokove ali pa samo vodo. Post je najboljša zdravstvena preventiva. Veliko težje se je zdraviit, ko si že bolan. Takrat rabiš še in še železne volje. Post je dober tudi zato, ker telo veliko lažje dela, če ni nabito s hrano in obremenjeno s strupi. Ob postu pa postaneš veder in gibčen. Takrat si tudi veliko bolj bister, lažje razmišljaš, umsko se ti svet začne odpirati, sicer človek zakrkne. Raka človek dobi po mojem zaradi prevelikih stresov. Sama sem v življenju doživljala enega za drugim. Velik vzrok za raka je po mojem tudi nesložnost med ljudmi ter nepravilna hrana. danes je hrana na splošno umetno gojena; samo poglejte, kako je vrt bolan, kako je vse ušivo! Sama zelenjavo le redko kupujem, ker vse pridelamo na vrtu in to biološko čisto. Že prej smo doma jedli zelo veliko zelenjave, sadja in solat, po ozdravitvi pa se skoraj dosledno izogibam tudi mesni hrani.

Včasih se res prekršim, vendar zelo poredko. Pomembno je tudi, da prisluhnemo svojemu telesu. Telo mi samo od sebe zavrača meso! Enostavno mi več ne tekne, zakaj bi se silila? Želim, da ljudje ne bi doživljali toliko stresov, da ne bi bilo toliko živčne napetosti. Moramo pa tudi sami prisluhniti svojemu telesu, prisluhniti drugim, hoditi na seminarje in se sami poučiti o zdravju. Prebrala sem ogromno knjig o naravnem zdravljenju. Ljudje smo od Narave in moramo živeti z Naravo.





    

    

MODROSTI


    

    

AUDIO


    

    

Foto album




    

    

2
0
1
7


    

    

1
9
9
2


    

    

NAROČNINA NA REVIJO:
Preporod – V sožitju z Naravo


    

    

IZKUŠNJE
IN


    

    

ZAHVALE